Rapalska meja

Po poteh Rapalske meje z vodnikom

Tematska turistična pot

Čez vrhove Soriške planine je včasih potekala stara meja – Rapalska meja, ki je zaznamovala življenje domačinov in od matične domovine odrezala skoraj tretjino Slovencev. Na tematski turistični poti si lahko ogledate mnogo ostankov italijanskega sistema obrambnih utrdb – Alpskega zidu, dobro ohranjene kasarne, mulatjere in opazovalne kupole. Le dober teden po koncu vélike vojne in podpisu premirja med Avstro-Ogrsko in Italijo (4. 11. 1918) so se v zgornji baški dolini in v sosednji soriški občini naselili prvi italijanski vojaki. Brez kakršnega koli odpora so zasedli večinsko slovensko ozemlje, s katerega se niso umaknili vse do kapitulacije Italije 1943. leta. Meja med Kraljevino Italijo in novonastalo Kraljevino SHS pa je bila dokončno določena šele dobri dve leti kasneje (12. 11. 1920), ko je bila po dolgotrajnih pogajanjih v italijanskem mestecu Rapallo podpisana težko pričakovana mirovna pogodba. Kraji na Primorski strani oziroma v dolini reke Bače so tako pripadli Italiji, medtem ko je bila Sorica z okoliškimi kraji priključena Kraljevini SHS.

Drugačni časi ali KONTRABANT NAJ BO

V letu po dokončni določitvi meje so novo mejno črto, ki je vodila po razvodju vzhodno od Podbrda oziroma preko vrhov, ki so že od nekdaj predstavljali naravno pregrado med primorskim in celinskim svetom, označili z betonskimi mejnimi kamni v treh velikostih, ki ponekod stoje še danes. Življenje ljudi ob novonastali meji se je s tem močno spremenilo, stoletne povezave pa niso bile pretrgane. Gospodarske in vedno bolj zaostrene politične razmere so od njih terjale obilo prilagajanja in iznajdljivosti, ki se je kazalo predvsem z razmahom tihotapljenja. Ta nevarna a donosna ilegalna dejavnost, je v letih med obema vojnama marsikateri obmejni družini omogočila preživetje in izboljšanje življenjskega standarda.

Skok v časovni stroj ali RAPALSKA MEJA NA SORIŠKI PLANINI

Tematska pot Rapalski meji poteka po vrhovih, ki obdajajo Soriško planino (Lajnar, Slatnik, Možic, Baško sedlo). Sami ali s prijaznim vodičem, peš, s kolesom ali z dvosedežnico, se obiskovalci lahko odpravite na pot po udobnih mulatjerah, mimo litoželeznih opazovalnic, bunkerjev in vojaških kasarn, ki so obdane s čudovitimi razgledi na Julijske Alpe, Bohinjsko jezero, Škofjeloško hribovje, Baško grapo in Sorico.

Več si preberite na tej povezavi, kjer je objavljen tudi urnik pohodov in cenik: Zgodba z razgledom na Rapalski meji